Mesečni arhiv: Februar 2008

Kako sem postal lopov? prvič

Tam nekje okrog 70-80 leta smo bili, TITE bil je še kar enoskočen, jest pa zgleda tudi. Kdaj pa kdaj se še spomnim kako je blo k me je mati (Luba) poslala predvsem ob sobotah v trgovino po kruh. Saj ne da me je izkoriščala. Ona je šla v drugo trgovino in v drugo vrsto po meso.

No ja. Takrat sem bil star skoraj pet let. Tisto kilo kruha so mi prodajalke na kruhu (ohoho carice) že dale v košaro, ker so me poznale. Vedno so rekle, dej košaro v roki drž, ne je po tleh porivat ker nam lahko tujci bacile kakšne dajo! Od takrat jo vseeno držim v rokah. Ampak vseeno. V tistih dolgih vrstah sem se naučil dobro brat. Kakšne črtne kode, čakal sem in čakal, ljudje mi niso bili zanimivi. Črke kjerkoli so že bile v neprepolnih stalažah, cene? V tistih urah čakanja sem se naučil tudi cirilice.

Lopov!? Sem končno prišel na vrsto, takrat sem že bil star šest let in hodil v prvi razred.

Kje so banance?

Kakšne banance?

Tiste rumene v vrečki!!!

Ja te sem že prebral

Ukradu si jih!!!! Prodajalka pred vsemi na ves glas (zdaj ko razmišljam o tem, bi vse stranke ležale po tleh)

Ja valjda sem se zjokal in so poklicali mamo k šestletnemu roparju, plačala je nekaj česar nisem vzel in ona tudi ve. Črke sem jim pa le vzel.

  • Share/Bookmark